Formula razglasitve: “Z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo,
da se častitljiva Božja služabnica Chiara Badano,
mlada laikinja, ki je popolnoma zaupala v Božjo ljubezen
In je povezana s Kristusom povsem spolnjevala njegovo voljo
v svojem mladem in kratkem življenju
odslej imenuje blažena
in se njen god obhaja vsako leto 29. oktobra.”
Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov monsinjor Angelo Amato je danes popoldne v svetišču Divino Amore blizu Rima laikinjo Chiaro Luce Badano, članico Gibanja fokolarov, razglasil za blaženo.
Monsinjor Amato je v homiliji poudaril, da Chiara Luce Badano, prva svetniška kandidatka iz Gibanja fokolarov, ki je zaradi kostnega raka umrla pri rosnih 18-ih letih, sodobno, pozitivno dekle, ki se je ukvarjalo s športom, današnjemu svetu prinaša sporočilo optimizma in upanja. Tudi danes je kratko mladostniško obdobje mogoče živti v svetosti. “Tudi danes obstajajo številni krepostni mladi, ki v družini, šoli in družbi ne zapravljajo svojega življenja, je dejal monsinjor Amato. Blažena Chiara Badano, je nadaljeval, je v svetu, polnem blaginje, a pogosto bolnem zaradi žalosti in nesreče, Jezusova misijonarka, apostolka evangelija, ki je veselo sporočilo. Vabi nas, naj ponovno odkrijemo svežino in zanos vere. In to povabilo je naslovljeno na vse: predvsem na mlade, pa tudi na odrasle, posvečene in duhovnike.”
Nenavadna, izjemna, neverjetna, tako so Italijanko Chiaro Luce Badano označili zdravniki, ko so opisovali njeno vedrino in moč pri spoprijemanju s smrtonosno boleznijo. Res je, se je strinjal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, njena drža je bila nenavadna popolnoma nadnaravna, sad Božje milosti, neskončne vere in krepostnega junaštva. Ob tem je Amato, ki je v homiliji nanizal vrsto Chiarinih misli in prepričanj ter zgovornih prigod, spomnil, kako je nova blažena svojo mamo prosila, naj jo ob smrti obleče v belo obleko, ker se bo takrat poročila z Jezusom. Ne jočem, ker sem srečna, je pred smrtjo dejala Chiara, ki je po vesti o svoji smrtonosni bolezni izrekla svoj Da Jezusu: Jezus, če to ti hočeš, hočem tudi jaz, je dejala Chiara, ki je svoje trpljenje zaradi kostnega raka sprejemala kot obličje Zapuščenega Kristusa. Ljubezen do Zapuščenega Kristusa ji je po Amatovih besedah vlivala duhovno energijo, tisto milost, ki je sposobna prenašati sleherno tegobo: svojo bolezen je pri 16-ih letih sprejela z žalostjo, a vedro trdnostjo. Nimam več nog in tako rada sem kolesarila, toda Gospod mi je dal krila, je govorila. Trpela je, a njena duša je prepevala, je dejal monsinjor Amato in spomnil, da je nova blažena odklonila morfij, rekoč da ji jemlje bistrino misli in potem lahko Jezusu izroča samo bolečino.
Jezusa je treba ljubiti in pika, je ponavljala Chiara Luce Badano, ki je bila, tako monsinjor Amato, prava eksplozija Božje luči. S svojimi dobrimi deli je po prefektovih besedah kazala in dajala Boga. Ljubezen do Jezusa je živela vsak dan v na tisoče dobrih delih, je poudaril monsinjor Amato in spomnil še na njeno prepričanje: Govorjenje o Bogu ne šteje toliko. Jaz ga moram dajati.
Slovesne beatifikacije Chiare Luce Badano, ki je umrla leta 1990, sta se udeležila tudi starša nove blažene, njeni prijatelji in sošolci kot tudi skupina romarjev iz Slovenije in veliko mladih. Ti si bodo nocoj v avli Pavla VI. v Vatikanu ogledali še prireditev o Chiarinem življenju.
Vir
Danes godujejo tudi…

V Rimu, spomin svete Cirile, device, hčerke cesarja Décija, ki je bila pod vladarjem Klavdijem zadavljena in umorjena z mečem.
Vir
Danes godujejo tudi…

V Vicenzi [vičenci] (na Beneškem), spomin blaženega Jerneja de Bregántia, škofa iz Reda pridigarjev (dominikancev), ki je ustanovil v tem mestu v obrambo katoliške vere in za svobodo Cerkve Vojaško službo Jezusa Kristusa.
Vir
Danes godujejo tudi…

V Narboni (pri obali južne Galije), sveti Rústik, škof. Ko je mislil odložiti službo in živeti v tihoti, ga je papež sveti Leon Veliki okrepil z milostjo stanovitnosti. Tako okrepljen je ostal pri zaupanemu delu in sprejetem trudu.
Vir
Danes godujejo tudi…

  Atributi: zastava, palma, lev
  Imena: Darija, Dara, Daria, Darica, Darijana, Darina, Darinka, Krizant, …
  Oba sta rimska mučenca iz 3. ali 4. stoletja. Krizant je bil sin poganskih staršev. Rad je bral in tako dobil v roke tudi evangelij. Duhovnik Karpofor mu ga je razložil in ko je bil v veri dovolj poučen, se je dal skrivaj krstiti. Ko je oče to zvedel, ga je vrgel v ječo, da bi umrl od lakote. Toda Krizant je ostal telesno močan, duhovno pa prav tako odločen kakor prej. Zdaj si je oče izmislil drugo sredstvo, da bi sina odvrnil od krščanstva in ga privedel nazaj v poganstvo. Zaklenil ga je v prelepo sobo in mu poslal pokvarjene dekline, da bi ga zapeljale v greh. Krizant je premagal tudi to preizkušnjo.
  Oče mu je tedaj izbral za nevesto Darijo, svečenico boginje Veste, ki naj bi ga napeljala nazaj k poganskim bogovom. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Krizant je razložil Dariji krščansko vero. Legenda pravi, da sta razpravljala o bogovih in elementih (pri staroveških filozofih je beseda element pomenila prasnov, eno od štirih počel, iz katerih sestoji vesolje). Krizant je govoril tako prepričljivo, da je Darijo spreobrnil in končno sta v očetovo veliko veselje sklenila, da se bosta poročila, med sabo pa sta sklenila zaobljubo devištva.
  Ker sta skupaj spreobračala ljudi h krščanstvu, je cesarska oblast sklenila, da morata umreti. Legenda pravi, da je dal sodnik Darijo najprej zavleči v hišo k vlačugam. Toda gospodarju hiše je iz ograjenega prostora ušel lev in obvaroval Darijo pred mladeničem, ki si jo je poželel.
  Končno sta Krizant in Darija umrla mučeniške smrti tako, da so ju živa vrgli v jamo, to pa zasuli s peskom in kamenjem. Njuno češčenje se je iz Rima širilo v Francijo in v nemške dežele. Njune relikvije so pozneje prenesli v benediktinski samostan Münstereifel (južno od Kölna). Upodabljajo ju s sekiro, plamenico in jamo z muljem zraven njiju.
  Godujeta 25. oktobra.
Vir
Danes godujejo tudi…