Pri Limassolu (na otoku Ciper), smrt svetega Janeza Miloščinarja, aleksandrijskega škofa, slavnega po usmiljenju do revnih, polnega ljubezni do vseh, ki je skrbel za izgradnjo več samostanov, zdravilišč in sirotišnic in se je zelo trudil, da bi odpravil vso revščino mesta. V ta namen je on sam delil premoženje Cerkve in stalno spodbujal bogate k dobrodelnosti.
Vir
Danes godujejo tudi…

V Rochestru [ročestru] (na Angleškem), smrt svetega Pavlína, škofa v Yorku, ki je bil menih in učenec papeža svetega Gregorija Velikega in od njega z drugimi poslan oznanjat Evangelij Angležem. Spreobrnil je h Kristusovi veri Edwína, kralja Northúmbrije in njegovo ljudstvo in jih v rekah umil v kopeli prerojenja.
Vir

Danes godujejo tudi…

V Bologni [bolónji] (v Emíliji), blaženi Ludvik Morbioli, ki se je spreobrnil od poti pregreh k Bogu, in je kot spokornik izbral zelo oster način življenja in klical meščane k pobožnosti z besedo in zgledom.
Vir
Danes godujejo tudi…

V Ostri Vetere (v Marche, v Italiji), blažena Marija Križanega (Elizabeta Marija) Satellico [sateríko], opatinja iz Reda klaris, izredna pri premišljevanju skrivnosti križa in obdarovana z mističnimi karizmami.
Vir
Danes godujejo tudi…

Pri Cremoni [kremóni] (v Italiji), blaženi Vincéncij Grossi, duhovnik, ki se je posvečeval župnijski službi in ustanovil Inštitut hčera od oratorija.
Vir
Danes godujejo tudi…

Spomin svetega Pavla, carigrajskega škofa in mučenca, ki je bil pogosto zaradi ohranjanja nicejske vere izgnan od arijancev in večkrat vrnjen k dostojanstvu. Slednjič je bil izgnan od cesarja Konstancija v Göksunu, kapadocijsko mestece, in bil tam zadavljen od arijancev.
Vir
Danes godujejo tudi…

V mestu Hof (na Nemškem), blaženi Bernard Lichtenberg, duhovnik in mučenec, ki je za Jude, nečloveško mučene in zaprte, javno molil, ko je bilo očitno žaljeno dostojanstvo ljudi in Boga. Zato je bil prijet in določen za koncentracijsko taborišče Dachau. Bil je na poti mučen, toda neustrašeno je umrl v Kristusu.
Vir
Danes godujejo tudi…

Imena: Karel, Karlo, Karli, Čarli, Karolina, Drago, Dragotin, Draga, …
Po končanem študiju je postal doktor svetega pisma. Papež Pij IV. ga je poklical v Rim in ga leta 1560 povišal v kardinala in milanskega nadškofa, čeprav takrat še ni bil mašnik. Ko mu je dve leti zatem umrl starejši brat, so mu sorodniki in celo papež sam svetovali, naj pusti misel na duhovništvo in vzame v roke vladarstvo grofije. Karel je na ta nasvet odgovoril tako, da se je dal skrivaj posvetiti za mašnika.

Zdaj šele je zagorela njegova skrb za božjo čast in zveličanje duš. Prirejal je cerkvene sinode, sestavil katekizem – znani Rimski katekizem – po katerem naj bi duhovniki poučevali ljudstvo. Zidal je cerkve in pri vsaki dal nad vrata postaviti podobo božje Matere, ki je vrata nebeška; zidal je šole in semenišča, bolnišnice in sirotišnice. Nadvse junaško je izpričal svojo ljubezen do trpečih ob kugi, ki je leta 1570 v Milanu pomorila 25.000 ljudi. Ko so mu svetovali, naj zapusti mesto, je dejal: »Dober pastir da življenje za svoje ovce.« Prodal je vse, kar je imel, celo obleko, da je dajal revežem.

Obiskoval in prevideval je bolnike in jih tolažil, se sam pokoril in prirejal spokorne procesije, dokler ni Bog odvrnil strašne šibe. Takrat se mu je nadškof spet zahvalil z veliko zahvalno procesijo. Ko je čutil, da se mu bliža zadnja ura, se je umaknil na samotno goro, kjer se je z duhovnimi vajami in življenjsko spovedjo pripravil na pot v večnost. Umrl je 3. novembra 1584, star komaj šestinštirideset let.

Njegove besede: »Vse sedanje življenje je šola, kjer se moramo učiti samo tega, kako bi srečno umrli. Kako naj srečno umro tisti, ki se tega nikdar niso učili?«
Sveti Karel goduje 4. novembra.
Vir

Njegovi spisi:
“O adventnem času”  – Iz pastirskega pisma sv. Karla Boromejskega
Danes godujejo tudi…

V Rimu, spomin svete Silvije, matere svetega papeža Gregorija Velikega, ki je pisno sam papež poročal, da je dosegla vrhunec molitve in pokore, in bila drugim največji zgled.
Vir
Danes godujejo tudi…

Viktorin je bil škof v mestu Petovio, današnjem Ptuju. Umrl je okoli leta 304 med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom. Viktorin velja za prvega razlagalca Sv. pisma v zahodnem svetu. Njegovi spisi so močno vplivali na nadaljnjo latinsko svetopisemsko eksegezo. Ohranila sta se le dva spisa: O zgradbi sveta in Razlaga Razodetja.
Vir
Danes godujejo tudi…