Atributi: knjiga ali svitek, golob ali jagnje
Imena: Joahim, Ana, Anka, Anica, Ancka, Hana, Nana …
Cerkve v Sloveniji/svetu: v Sloveniji je 58 cerkva sv. Ane
Oba sta bila kraljevega Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Kmalu po poroki sta razdelila svoje premoženje na tri dele: za svetišče, za ubožce in za njuno preživnino. Nista pa imela otrok, ki sta si jih zelo želela. Ana je kakor svoj čas Ana, mati preroka Samuela, molila v Gospodovi hiši, naj se Gospod ozre nanjo in ji da sina, ki ga bo Bogu darovala vse dni svojega življenja.
Legenda pripoveduje, da je angel zakonca potolažil in jima razodel, da bosta dobila hčer, ki bo v veselje vsemu človeštvu; dasta naj ji ime Marija. Razodeta verska resnica pa je, da je bila Marija, Anina in Joahimova hči, spočeta brez madeža izvirnega greha. Voščimo srečo zaradi te odlike srečnim staršem! Štirinajst dni po rojstvu sta Joahim in Ana dala svoji hčerki ime Mirjam, po naše Marija.
Stara poročila vedo povedati, da sta starša peljala Marijo še čisto mlado v tempelj, jo Bogu darovala, kakor sta se bila zaobljubila, in jo v Jeruzalemu dala v tempeljski zavod za deklice, sama pa sta se vrnila domov. Kako sta se potem veselila tistih dni, ko sta vsako leto za tri velike judovske praznike romala v Jeruzalem, da bosta spet videla svojo drago hčer.
Beseda Ana pomeni po slovensko »milina«. Jezusova stara mati je res morala biti sama milina, da je bila vredna roditi in vzgajati samo božjo Mater. Milina ji je bila pač tudi razlita prek obličja.
Ano upodabljajo, ko razlaga Mariji Sveto pismo; zelo mnogo podob in kipov jo kaže kot sv. Ano »Samotretjo«, ko objema svojo hčer Marijo in dete Jezusa. Kako je Ana priljubljena svetnica, dokazujejo številna krstna imena po vsem svetu.
Na Slovenskem je njej posvečenih več farnih in podružničnih cerkva, imamo pa tudi več božjih poti sv. Ane.
Njun god obhajamo 26. julija, ponekod 9. septembra
Vir

Čaščenje svetega Joahima in svete Ane
Dan po prazniku Marijinega rojstva, se naša Cerkev spominja: “Svetih in pravičnih Božjih staršev Joahima in Ane”. Kot starša Marije in prednika Jezusa Kristusa, jim Cerkev daje posebno čast. Zato jih imenujemo v naši liturgiji “Božji starši”. V njihovih molitvenih priprošnjah prosimo vsak dan za stabilnost cerkvenih služb.
Pri bogoslužjih v njihovo čast se Cerkev veseli njihovih praznikov, pohvali njihovo vlogo v zvezi z našo odrešitvijo, in jih poveličuje kot najbolj častitljive starše. “Pridite nocoj, ljubitelji praznika, da bomo peli stihe na predvečer 9. septembra, veseli pojte in spoštljivo cenite spomin na Joahima in Ano, ki je pošten par, ker sta nam rodila Božjo Mater, deviško čisto … O, blagoslovljen par, vi starši prevzvišeni, ker ste rodili najboljše od vseh bitij! Resnično, ti blagoslovljeni, Joahim, da ste Oče takšne Device! Blagoslovljena tvoja maternica, Ana, ker ste se darovala Materi našega življenja. Blagoslovljene prsi, ki so hranile z mlekom Tisto, ki je hranila Tistega, ki nahrani vsako bitje. Zato prosimo vas, blagoslovljeni, prosite Njega za odrešenje naših duš”.
Čaščenje svetega Joahima in Ano, se je začel kmalu po namestitvi praznika Marijinega rojstva. V 6.stoletju so se pojavili templji v čast svete Ane. Cesar Justinijan I (527-565) je leta 550 posvetil v njeno čast cerkev v Bizancu (Istanbul). V istem stoletju so zgradili tempelj v njeno čast v Jeruzalemu, v mestu njenega rojstva. Ti cerkvi sta imeli velik vpliv na širjenje kulta staršev Device Marije, zlasti pa svete Ane. Njihov spomin Vzhodna Cerkev začenja častiti 9.septembra, ob koncu 6.stoletja. V njuno čast so bile napisane starodavne grške himne. V zapisih svetih Očetov, in zlasti pri svetem Epifaniju in pri svetem Janezu Damaščanu najdemo pohvale v čast sveti Ani.
Pod vplivom Vzhoda, se razvija kult svete Ane v 8.stoletju tudi na Zahod v Rim. To je postalo skupno po vsej Evropi, šele v 14.stoletju. Latinska Cerkev obhaja spomin na sveto Ano 26. julija, in na svetega Joahima 16.avgusta.
V našem cerkvenem koledarju, razen spomina na svetega Joahima in Ano na 9.september, imamo še dva praznika v čast svete Ane: 9.decembra – dan spočetja Device Marije, in 25.julija – dan njene smrti.
Krščanska ikonografija je posvetila veliko pozornosti staršem Device Marije. Pogosto lahko vidite ikono svete Ane z otrokom – Marijo v naročju, ali z obema staršema, ki vodita mlado Marijo v tempelj, da jo dasta v službo Bogu.
Vir
Danes godujejo tudi…

Zavetnik kmetov in romarjev.
Atributi: romarska palica, školjka
Imena: Jakob, Jaka, Jak, Jakec, Jakov, Jaša, Žak, Žaki; Jakobina
Cerkve v Sloveniji/svetu: v Sloveniji je 60 cerkva sv. Jakoba
Imenujemo ga Jakob Starejši, ker ga je Gospod prej poklical kakor njegovega mlajšega bratranca Jakoba; najbrž je bil tudi po letih starejši. Bil je brat evangelista Janeza, sin Zebedeja in Salome. Prej je bil učenec Janeza Krstnika; kot Jezusov učenec pa poleg poglavarja Petra in svojega brata Janeza poseben Jezusov zaupnik. Videl je Jezusa, ko se je spremenil na gori, pa tudi, ko je potil krvavi pot na Oljski gori. Od vseh apostolov je bil prvi, ki je za Jezusa izpil mučeniški kelih kakih devet let po Gospodovi smrti.
Takrat je vladal nad Palestino kralj Herod Antipa I. Rad bi se bil prikupil Judom. Zato se je hlinil, da je pravoveren Jud in je preganjal mlado Kristusovo Cerkev. Dovolil je velikemu zboru, da so apostola zgrabili. Pripovedujejo, da mu je neki farizej, po imenu Jozija, vrgel motvoz okrog vratu in tako so ga privlekli pred Heroda. Ta ga je obsodil na smrt. Ko so apostola Jakoba gnali na morišče, ga je spremljal tudi Jozija. Apostolova stanovitnost pa ga je tako presunila, da se je spreobrnil in prosil Jakoba odpuščanja. Apostol ga je ljubeče pogledal, objel in poljubil, rekoč: »Mir s teboj!« Na sionskem griču je Jakob pokleknil, si razgalil vrat in ga sklonil pod meč. Apostolska dela pravijo: »Z mečem je dal Herod usmrtiti Jezusovega brata Jakoba« (12,2).
Nič zgodovinsko trdnega ni v izročilu, da je Jakob Starejši oznanjal evangelij v Španiji. Ko so Arabci v 7. stoletju osvojili Jeruzalem, so apostolove kosti prenesli v Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer je še danes znana božja pot. V srednjem veku, to je od 10. do 15. stoletja, je bil prav zaradi te božje poti sv. Jakob najbolj ljudski svetnik in so na njegov grob v »Kompostelo« dolga stoletja romali tudi naši predniki. Ker goduje poleti, so se mu priporočali za dobro letino. Tako je postal zavetnik kmetov in romarjev. Na to spominjajo tudi naša ljudska pesem, mnoge navade v zvezi s kmečkim delom in številni pregovori. Sv. Jakobu je na Slovenskem posvečeno okoli šestdeset farnih in podružnih cerkva. Posebno lepe so cerkve v Ljubljani, Škofji Loki in Kostanjevici.

Sveti Jakob starejši goduje 25. julija.
Vir 
Danes godujejo tudi…