sveti Ciril Jeruzalemski – škof in cerkveni učitelj

 Kmalu po svojem duhovniškem posvečenju je sv. Ciril zaslovel najprej kot odličen pridigar, kasneje pa kot goreč borec za pravi nauk in ljubeč ter skrben učitelj katehumenov, ki so se pripravljali na krst. Njegova stalna skrb je bila edinost v veri, pri čemer je znal tudi ostro in odločno nastopati. Njegov način izražanja je bil jasen in neposreden, bil je odličen opazovalec, iz njegovih katehez pa veje veder duh. Gradivo zanje, za svoje pridige in spise je zajemal iz Svetega pisma, ki ga je nenehno prebiral in premišljeval.
Ime: Izhaja iz grškega imena Kyrillos, ki ga razlagajo iz besed kyriakos, kyrios v pomenu »pripadajoč Bogu«.
Rodil se je okoli leta 313 v Jeruzalemu, nekateri viri pa navajajo kot rojstni kraj tudi Cezarejo v Palestini, umrl pa 18. marca 386 v Jeruzalemu, Palestina, Izrael.
Družina: O njegovem otroštvu in mladosti ne vemo drugega kot to, da se je rodil krščanskim staršem, ki so mu preskrbeli globoko versko vzgojo, najbrž pri menihih, kjer je moral prejeti tudi temeljito šolsko izobrazbo.
Sodobniki: cesarji Konstantin, Konstancij II., Julijan, Valent, Teodozij I.; škofa sv. Makarij in sv. Maksimus, metropolit Akacij, sv. Atanazij, sv. Gregor iz Nise, romarica Egerija.
Škofija: Različne krajevne cerkvene skupnosti, ki so nastajale z delovanjem apostolov, so že od apostolskih časov naprej imele svoje »središče« v Jeruzalemu. Tam naj bi bil okoli leta 33 prvi škof apostol Jakob mlajši, imenovan tudi »Pravični«. Koncil v Kalcedonu je leta 451 Jeruzalem potrdil kot sedež patriarhata. Sv. Ciril je bil škof od leta 350 do smrti leta 386. Danes je pravoslavni patriarh v Jeruzalemu Teofil III., latinski pa Fouad Twal.
Naslednik: Janez II. (387–417)
Zmota: Cirilovo škofovsko službo je vseskozi zaznamoval boj proti arijanizmu, ki je tajil Jezusovo božansko naravo.
Preganjanja: Prvič je moral v pregnanstvo leta 357 (v Antiohijo, nato pa v Tarz). Leta 361 se je vrnil, a je moral čez šest let (leta 367) zopet zapustiti svoj škofovski sedež, tokrat za celih enajst let. Šele leta 378 se je smel dokončno vrniti.
Dela: Ohranjenih je 24 njegovih katehez, v katerih je razvil verske resnice in nauk o krstu, birmi in evharistiji. Njegove kateheze so bile priprava na krst.
Zavetnik: Nima posebnega patronata.
Upodobitve: Upodabljajo ga v značilnem škofovskem ornatu, s knjigo ali zvitkom z besedilom veroizpovedi v roki; lahko pa ima pri sebi tudi mošnjo za denar, kar naj bi kazalo na njegovo dobrodelnost.
Goduje: 18. marca.
Naziv: Leta 1882 ga je papež Leon XIII. imenoval za cerkvenega učitelja za vso Cerkev.
Misel: »Vaša duša naj bo skovana, trdoto nevere je treba obdelati s kladivom, da bo odpadla žlindra in bo ostalo, kar je čisto …«
Vir
Danes godujejo tudi…