sveta Bernardka Lurška – redovnica

Kako zelo je resničen rek, da Jezus svoji materi Mariji nikoli ne odreče nobene prošnje, se lepo kaže tudi v Lurdu, najbolj znanem kraju Marijinih prikazovanj. Marija si je izbrala preprosto, ubožno in vedno bolehno pastirico Bernardko, ji zaupala svoja naročila in obljube ter ji razodela svoje ime (»Brezmadežno spočetje sem«). Čeprav je minilo že več kot 150 let, Marija odtlej na tem kraju ne neha deliti milosti: telesnih in duhovnih ozdravljenj.
Ime: Bernarda je ženska oblika imena Bernard, ki je zloženka iz starovisokonemških besed bero, bern »medved« in hart »močen, drzen«.
Rodila se je 7. januarja 1844 v Lurdu v južni Franciji, umrla pa 16. aprila 1879 v Neversu ob reki Loiri, prav tako v Franciji.
Družina: Bila je najstarejša izmed šestih otrok (Janez, Marija Antonieta, Janez Marija, še en Janez Marija in Justin). Oče Frančišek Soubirous je bil reven mlinar, mati Alojzija Casterot pa gospodinja.
Prikazovanja: Marija se je Bernardki prvič prikazala v masabejski votlini 11. februarja, zadnje prikazovanje pa je bilo 16. julija 1858. Vseh prikazovanj je bilo osemnajst.
Naročila: Marija ji je naprej naročila, naj opravlja pokoro in moli za spreobrnjenje grešnikov; sledilo je »odkritje« čudežnega izvira vode in nato naročilo duhovnikom, naj tja v procesijah pripeljejo ljudi in zgradijo kapelo. Na koncu je Gospa Bernardki razodela še svoje ime: Brezmadežno spočetje sem.
Preizkušnje: Bernardka je v času prikazovanj doživljala hude čase. Mnogi so ji sovražno nasprotovali, saj so jo imeli za histerično in domišljavo. Dokler se niso zgodili prvi čudež, ji tudi župnik ni verjel. Bilo je veliko obrekovanja, tudi v tisku.
Skupnost: Že prej je Bernardka v sebi čutila redovni poklic in želela postati karmeličanka, pa ji to ni bilo dano. Leta 1866 pa je bila sprejeta v samostan sester Ljubezni v Neversu in prejela redovno ime Marija Bernarda.
Zavetnica: Lurda, revežev, pastirjev in pastiric, ljudi, ki jih zasmehujejo in ponižujejo zaradi njihove vere; zoper telesne in vsakršne druge bolezni ter revščino.
Kreposti: Bila je preprosta, pobožna deklica, vedno prijazna, nikoli ni iskala pozornosti ali slave. Po končanih prikazovanjih se je želela skriti in umakniti, saj je čutila, da je bila njena naloga s tem opravljena.
Čudeži: Prvi čudež, ki se je zgodil v Lurdu, je bila ozdravitev hromega dveletnega otroka, nato sta spregledala slep kamnosek in slepa deklica …
Upodobitve: Skoraj vedno jo upodabljajo v votlini v Lurdu, kako kleči pred božjo Materjo Marijo. Fotografije pa prikazujejo dekletce prikupnega obraza v preprosti noši z rožnim vencem v roki in ruto oz. posebnim pokrivalom na glavi.
Grob: Pokopana je v cerkvi samostana Saint-Gildard v Neversu. Njeno nestrohnjeno telo počiva v steklenem relikviariju, ob vznožju katerega modri valovi ponazarjajo čudodelno moč znamenitega studenca v Lurdu.
Goduje: 16. aprila, v Franciji 18. aprila.
Beatifikacija: Papež Pij XI. jo je 14. junija 1927 razglasil za blaženo, 8. decembra 1933 pa za svetnico.
Knjige: V slovenščino imamo prevedenih kar nekaj knjig o Bernardki: Pesem o Bernardki, Skrivnost Lurda, Iz moje beležnice (zapiski), Bernardka, glasnica Brezmadežne, Bernardka Lurška.
Vir
Danes godujejo tudi…