sveti Ignacij Antiohijski – škof in mučenec

Ignacij Antiohijski je središčna osebnost med apostolskimi očeti, njegova pisma so temeljnega pomena za razumevanje tega, kako so prvi kristjani gledali na svet. Je izrazit mistik, oznanja predvsem Kristusa kot Boga in njegovo učlovečenje. Bil je škof v sirski Antiohiji v zgodnjem drugem stoletju. O njegovem življenju ne vemo skoraj nič. Po vsej verjetnosti je bil kristjan iz poganstva, izročilo pa pravi, da je bil on tisti deček, ki ga je Jezus postavil za zgled apostolom (prim. Mt 18, 2-3). Trdijo tudi, da je bil neposredni naslednik apostolov in je poslušal apostola Janeza. Mučeniško smrt je pretrpel v Rimu za časa cesarja Trajana, ko so ga v areni raztrgale zveri. Ohranjenih je sedem njegovih pisem, ki jih je napisal na poti v smrt, štiri v Smirni in tri v Troadi. Najbolj pretresljivo je pismo Rimljanom, v katerem jih med drugim prosi, naj nikar ne posredujejo zanj, ampak mu dovolijo, da pretrpi mučeniško smrt za Kristusa.

»Le en zdravnik je: meseni in duhovni, rojeni in nerojeni, Bog, ki se je rodil v mesu, v smrti resnično Življenje, iz Marije in iz Boga, najprej za trpljenje dovzeten in potem nedovzeten, Jezus Kristus, naš Gospod. Nihče naj vas torej ne vara, kakor se tudi ne pustite varati, ker ste povsem božji. Ko namreč med vami ni nikakršnega razdora, ki bi vas lahko mučil, tedaj živite v skladu z Bogom… Kdor živi po mesu, ne more izvrševati duhovnih del…«

»Ne ljubite ničesar, razen Boga samega. Tudi za vse druge ljudi molite; obstaja upanje, da se bodo spreobrnili, da dosežejo Boga. Dovolite jim torej, da se učijo vsaj iz vaših del. Če se jezijo, bodite krotki, če se bahajo, ponižni; če zmerjajo, govorijo svetoskrunsko, molite; če zavajajo, bodite trdni v veri; če so divji, bodite mirni! Z dobroto se izkažimo za njihove brate, skrbno posnemajmo Gospoda…« (pismo Efežanom)

»Nočem namreč, da bi ugajali ljudem, ampak Bogu, kakor mu tudi ugajate… Če boste o meni molčali, bom jaz božja beseda; če pa vzljubite moje meso, bom spet prazen zvok. Ne ponudite mi več kot to, da se darujem Bogu, dokler je žrtvenik še pripravljen… Lepo je, da zatonem od sveta k Bogu, da vzidem Vanj… Le prosite za mojo moč, zunaj in znotraj, da ne bom samo govoril, ampak tudi hotel, da se ne bom samo imenoval kristjan, ampak bom za kristjana tudi spoznan… Pustite me, da bom hrana zverem, po katerih lahko dosežem Boga! Božje zrno sem in zobje zveri naj me zmeljejo, da bom spoznan za čist Kristusov kruh.«

»Naj pride nadme ogenj in križ in tolpe zveri, naj raztrosijo moje kosti, naj mi zdrobijo ude, naj mi zmeljejo celo telo, naj pridejo nadme zlobne hudičeve kazni – samo da dosežem Jezusa Kristusa. Nič mi ne bodo koristili vsi konci sveta, nič kraljestva tega veka. Zame je lepše, da umrem v Jezusa Kristusa, kakor da kraljujem nad vsemi konci zemlje.« (pismo Rimljanom)
Vir
Celotno besedilo
Danes godujejo tudi…

Ta vnos je bil objavljen v mučenci, svetniki z značkami , , , , , . Zaznamek za trajno povezavo.